Preskoči na vsebino
MLIN.si

Žito

Pšenica

Najpomembnejše krušno žito zmernega pasu; njeno zrno vsebuje beljakovine, ki tvorijo gluten in omogočajo vzhajanje testa.

  • TRADICIONALNO
  • ZA KRUH

Triticum aestivum

Pšenica je najbolj razširjeno krušno žito na svetu in tudi v Sloveniji. Njeno zrno vsebuje beljakovine, ki ob stiku z vodo tvorijo gluten, zato je testo voljno in dobro vzhaja. Prav ta lastnost jo uvršča med temelje peke kruha, peciva in testenin.

Pšenica

Kaj je pšenica

Pšenica (Triticum aestivum) je enoletna rastlina iz družine trav, ki jo človek goji že tisočletja. Zrno sestavljajo trije deli: belo, škrobnato jedro oziroma endosperm, kalček ter ovoj ali lupina. Razmerje med njimi določa, kako fino ali grobo moko dobimo pri mletju. Pšenica velja za najpomembnejše krušno žito zmernega pasu, ker njen gluten omogoča, da testo vzhaja in obdrži obliko.

Kako raste in kdaj se žanje

Pšenico sejemo jeseni kot ozimno ali spomladi kot jaro. Najbolje uspeva na rodovitnih, dobro odcednih tleh z dovolj sonca. Med rastjo požene steblo in razvije klas, v katerem dozorijo zrna. Ko so zrna trda in zlatorumena, nastopi žetev; kombajn loči zrno od slame. Suho in očiščeno zrno nato shranijo, preden ga pošljejo v mlin.

Od zrna do moke

V mlinu zrno najprej očistijo in navlažijo, da se ovoj lažje loči od jedra. Pri mletju na valjih ali kamnu nastajajo različni tipi moke, ki se ločijo po vsebnosti mineralnih snovi oziroma pepela. Tip T400 je najbolj bel in fin, T500 je vsestranski srednji tip, T850 in temnejši tipi so bližje polnozrnati moki. Polnozrnata pšenična moka vsebuje celotno zrno, vključno z ovojem in kalčkom, zato je temnejša in hranljivejša.

Kako jo uporabljamo

Pšenična moka je najpogostejša moka v slovenski kuhinji. Iz nje pripravljamo kruh, žemlje, potice, pecivo, palačinke, testenine in cmoke, uporabljamo pa jo tudi kot zgostilo za omake in za paniranje. Beli tipi imajo nevtralen okus in dajejo mehkejše teksture, temnejši in polnozrnati tipi pa prinesejo več arome in rudnin. Za kruh z drožmi je pomembna predvsem kakovost beljakovin, ne le njihova količina.

Nakup in shranjevanje

Pri nakupu raje izberimo moko z jasno označenim tipom in, kadar je na voljo, datumom mletja. Sveže mleta moka ima polnejši okus in boljše pekovske lastnosti. Shranjujemo jo v dobro zaprti posodi v suhem, hladnem in temnem prostoru, stran od močno dišečih živil. Polnozrnata moka zaradi maščob v kalčku hitreje postane žarka, zato jo porabimo prej; za daljše shranjevanje je primerna tudi zamrznitev.

Na kaj pazimo

Moka rada vpija vlago in vonjave iz okolice, zato je ne hranimo v bližini čistil ali močno dišečih začimb. Če se v moki pojavijo grudice ali žarek vonj, je ne uporabimo. Pri peki količino tekočine prilagajamo vrsti moke, saj polnozrnata moka vpije več vode kot bela.

Značilnosti

  • visoka vsebnost glutena
  • voljno testo in dobro vzhajanje
  • nevtralen, blag okus
  • vsestranska uporaba

Kako ga uporabljamo

  • bele in polnozrnate pšenične moke
  • kruh, žemlje in pecivo
  • testenine, palačinke in cmoki
  • zgoščevanje in paniranje

Moka iz tega žita

Recepti

Povezani članki

Zgodbe

Pogosta vprašanja

Ali je vsaka pšenica krušnica?

Ne. Poznamo mehke in trde pšenice. Trde, steklaste sorte z več beljakovinami so bolj krušne in dajo močnejši gluten, mehke pa so bolj primerne za pecivo in kekse.

Katere moke nastanejo iz pšenice?

Iz pšenice meljejo različne tipe moke, od bele T400 in T500 do temnejše T850 ter polnozrnatih in graham mok.

Kako shranjujemo pšenično zrno?

V suhem, hladnem in temnem prostoru, zaščiteno pred vlago in škodljivci. Kakovostno suho zrno ostane uporabno več mesecev.