Proso

Kaj je proso

Proso (Panicum miliaceum) je enoletna rastlina z zelo drobnimi zrni, ki jih štejemo med najstarejša gojena žita. Zrno je rumeno in okroglo, moka pa bledo rumena z nežnim, rahlo sladkastim okusom. Proso ne vsebuje glutena in velja za lahko prebavljivo žito. V Sloveniji je znano predvsem po prosovih žgancih in kašah.

Kako raste in kako poteka predelava

Proso uspeva v toplem podnebju in prenaša sušo bolje kot mnoga druga žita. Sejejo ga spomladi, poleti pa dozori in ga požanjejo. Drobna zrna je treba po žetvi skrbno očistiti. Nato jih zmeljejo v proseno moko ali pa jih prekuhajo v kašo. Ker je zrno drobno, je mletje nekoliko zahtevnejše, moka pa je mehka in nežna.

Katero moko daje

Prosena moka je blede, rumenkaste barve in zelo finega mletja. Poznamo svetlo in polnozrnato različico; polnozrnata je temnejša in bolj hranljiva. Ker proso ne vsebuje glutena, prosena moka pri peki ne vzhaja sama, zato jo uporabljamo v mešanicah ali kot dodatek za vezavo in aromo.

Kako jo uporabljamo

Prosena moka je primerna za kruh in pecivo v mešanici z drugimi mokami, za palačinke in za zgoščevanje. Iz prosa pripravljamo tudi kaše in žgance, ki so znani v slovenski in širše alpski kuhinji. Proso lahko skuhamo kot prilogo ali ga dodamo juham in enolončnicam. Zaradi blagega okusa je primerno tudi za sladice in otroško hrano.

Nakup in shranjevanje

Proseno moko hranimo v dobro zaprti posodi v suhem, hladnem in temnem prostoru. Zaradi finega mletja in maščob v polnozrnati različici se lahko hitro pokvari, zato jo porabimo v razumnem času. Proso v zrnu je obstojnejše in ostane uporabno dlje kot moka.

Na kaj pazimo

Proso je naravno brez glutena, a je treba pri nakupu preveriti, da ni bilo predelano skupaj z glutenskimi žiti. Pri kuhanju ga dobro speremo, da odstranimo morebitno grenkobo, in kuhamo v razmerju, ki ga priporoča embalaža, saj se hitro razkuha.